IQ lestvica je tabela, ki prikazuje kako visoko ste se uvrstili s svojim rezultatom inteligenčnega testa. Lestvice se med sabo razlikujejo, saj različni testi uporabljajo različne načine točkovanja.

Čeprav obstaja več različnih lestvic, smo se na tej strani odločili uporabiti posodobljeno Wechsler-jevo IQ lestvico, ki jo je leta 1939 sestavil David Wechsler in še vedno velja za zlati standard pri testih. To je že četrta različica, ki so jo objavili leta 2008 in se od prve razlikuje predvsem v poimenovanju klasifikacij.

130 ali več Izjemno visoka inteligenca
120-129 Visoko nadpovprečna inteligenca
110-119 Nadpovprečna inteligenca
90-109 Povprečna inteligenca
80-89 Podpovrečna inteligenca
70-79 Nizka inteligenca inteligenca
69 ali manj Zelo nizka inteligenca

S koliko ljudmi si delite inteligenčni količnik?

Kar 51.6% možnosti je, da spadate med tiste, ki jih IQ lestvica uvršča med povprečno inteligentne. Inteligenčni količnik nad 130 si deli le 2.1% populacije. Enak procent prebivalcev ima zelo nizek inteligenčni količnik. Enak del populacije (vsak po 6.4%) si deli visoko nadpovprečno ali nizko inteligenco. Nekoliko večji procent prebivalcev (vsak po 15.6%) spada med nadpovprečno ali podpovprečno inteligentne.

IQ lestvica

Tako kot se razlikujejo IQ lestvice, se nekoliko razlikujejo med sabo tudi podatki koliko ljudi spada v katero klasifikacijo. Zato je potrebno te podatke jemati nekoliko z rezervo. Tudi za natančno ugotovitev vašega inteligenčnega količnika so potrebna bolj natančna in obsežna testiranja.

Tukaj bi opozorili, da je IQ testiranje v najboljšem primeru samo groba ocena akademske inteligence. Bilo bi neznanstveno, če bi trdili, da je oseba s inteligenčnim količnikom 110 nadpovprečno inteligentna, medtem ko je oseba z inteligenčnim količnikom 109 le povprečno inteligentna. Tako stroga klasifikacija ni smiselna.

Prav tako je lahko rezultat odvisen od več faktorjev in razultat se lahko razlikuje vsakokrat, ko opravite test. Vendar bi morali zanesljivi IQ testi vsakokrat pokazati zelo podobne rezultate.

Kaj pomeni rezultat vašega IQ testa?

Inteligenčni količnik ni gensko pogojen in se nanj da tudi nekoliko vplivati z različnimi miselnimi vajami. Številni ljudje se povsem preveč obremenjujeji z rezultatom testa inteligence. Sam rezultat še ne pomeni usodo vašega uspeha v življenju.

Tridesetletna raziskava, ki je spremlajla večjo skupino otrok skozi življenje, je pokazala, da so tisti s povprečnim inteligenčnim količnikom v življenju prav tako uspešni in srečni, kot tisti s nadpovprečnim inteligenčnim količnikom.

Vendar so različne ankete pokazale vzporednice med inteligenčnim količnikom in s poklicem, ki ga (ali boste) opravljate. To še ne pomeni, da ste obsojeni na takšno vrsto poklica, obstaja le večja verjetnost, da boste opravljali prav takšen ali podoben poklic. Pa si poglejmo, kaj so pokazale ankete.

Albert Einstein130 ali več – Izjemno visoka inteligenca

Če spadate v to skupino ljudi, potem so vam že zagotovo kdaj rekli genij. Ti ljudje so izredno inteligentni, iznajdljivi in se pogostokrat uspešno spopadajo tudi z največjimi izzivi.

V tej skupini najpogosteje najdemo različne znanstvenike in profesorje. V to skupino spadajo tudi Stephen Hawking in Albert Einstein.

120-129 Visoko nadpovprečna inteligenca

Tudi ta skupina je še vedno zelo inteligentna, kar pogostokrat dokazujejo tudi v poklicu, ki ga opravljajo. Tudi ti pogostokrat zlahko rešujejo večje težave in so zelo iznajdljivi. V to skupino spada nekoliko več ljudi, ki jh najpogosteje predstavljajo zdravniki, odvetniki, farmacevti, programerji in managerji.

110-119 Nadpovprečna inteligenca

V tej skupini najdemo predvsem ljudi na nižjih vodilnih mestih (delovodje, obratovodje, direktorji manjših obrtnih in storitvenih podjetij) in delavnih mestih, za katere je potrebno specializirano znanje. V to skupino spadajo poklici kot so javni uslužbenci (javna uprava, policisti, medicinske sestre), tehnični poklici in učitelji.

90-109 Povprečna inteligenca

V to skupino spada dobra polovica vseh ljudi. Le ti opravljajo poklice s katerimi imamo opravka skoraj vsak dan. Med te spadajo kuharji, vozniki tovornjakov in dostavnih vozil, mesarji, trgovci, peki in kmetovalci.

80-89 Podpovprečna inteligenca

Ljudje v tej skupini so še vedno zmožni samostojnega funkcioniranja brez stalnega nadzora. Vendar so za njih primernejši poklici, ki temeljijo na rutinskem ročnem delu, kjer ne potrebujejo sami sprejemati odločitev. To so pogostokrat delavna mesta v proizvodnji, kjer so zadolženi za sestavljanje, pakiranje in drugega dela za tekočim trakom.

70-79 Nizka inteligenca

Ljudje, ki spadajo v to skupino, imajo omejene zmožnosti učenja in jim včasih tudi preprostejše vsakodnevne naloge predstavljajo izziv. Številni med njimi s težavo upravljajo z gospodinskimi aparati, računalnikom, imajo težave z izpoljnjevanjem obrazcev, itd. Za njih so primerni enostavni poklici, vendar potrebujejo stalen nadzor nad njimi.

69 ali manj – Zelo nizka inteligenca

V to skupino spadajo ljudje, ki se na IQ lestvici uvrščajo najnižje. Te pogostokrat označujemo kot umsko zaostale ljudi. Le ti, v kolikor zmorejo, opravljajo lažja dela, ki ne zahtevajo nobenih umskih sposobnosti in so pogostokrat prilagojena posebaj za njih.